In memoriam Ljubo Daničič 1955-2012
V četrtek, dne 2. avgusta 2012 smo se na pokopališču v Predloki poslovili od Ljuba Daničiča, dolgoletnega predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper in člana Upravnega odbora Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS). V mandatu 2005-2009 je bil tudi podpredsednik ZDSSS. Odšel je veliko prezgodaj, še poln smelih načrtov in zamisli. Zahrbtna usoda mu je ponovno stopila na pot a mu tokrat ni dala možnosti obrambe.
Vid je izgubil pred več kot 20 leti v banalni delovni nesreči. Čeprav je na začetku ostal brez prave pomoči in usmeritve sta mu njegov optimizem in veselje do življenja narekovala, da se teme ni prestrašil. Ob predani podpori družine se je spoprijel s težko preizkušnjo, in se odločen dokazati sebi in drugim, da je tudi s takšnim primanjkljajem mogoče živeti polno življenje, aktivno vključil v socialno in poklicno rehabilitacijo. Računalniška tehnologija je za slepe in slabovidne takrat začela odpirati veliko novih možnosti. Kot prva oseba s popolno izgubo vida v Sloveniji se je usposobil za poklic organizatorja dela - informatika. Ob podpori sodelavcev se je vrnil v svojo delovno okolje, kmetijsko zadrugo Agrarija Koper in uspešno opravljal delovne zadolžitve vse do junija 2010, ko je sporazumno prešel na čakanje pred upokojitvijo, ki bi morala nastopiti letos.
S svojo redno zaposlitvijo v zadrugi in s prostovoljnim delom v društvu in zvezi je dokazal, da se lahko tudi slepa oseba samostojno, enakopravno in enakovredno vključi v dejavno življenje skupaj z vsemi ostalimi. Tudi po izgubi vida je še naprej izredno rad zahajal v družbo, še naprej je smučal, potoval in odkrival nove kraje, več kot 50 krat je daroval kri, bil je dejaven tudi v drugih društvih in organizacijah. Ljubo je bil tako samostojen in samozavesten , da ljudje, ki ga niso poznali, največkrat niso mogli verjeti, da ne vidi. Če mu je šlo kdaj kaj narobe se je imel navado ponorčevati iz samega sebe in se izgovoriti: »Oprostite, ampak danes malo slabše vidim«.
Izhajajoč iz lastnih izkušenj je z veliko zagnanostjo vodil Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih v Kopru, ki je postalo eno izmed najbolj dejavnih v Sloveniji in svojim članom uspešno zagotavlja ustrezne materialne pogoje in vključevanje v rehabilitacijske programe. V Upravnem odboru ZDSSS so ga zaradi specifičnih znanj , sposobnosti in pozitivne naravnanosti zelo cenili in zato delegirali v organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS ter v posebne delovne skupine v okviru nekdanjega Urada RS za invalide in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kot dober poznavalec tehničnih pripomočkov in računalniške tehnologije za slepe in slabovidne in področja šolanja psov vodnikov je tudi v tej smeri vzpodbujal širjenje pravic slepih in slabovidnih oseb.
Ljubo se nikoli ni vdal v to, da je slep in je marsikdaj videl in razumel več kot tisti, ki te pomankljivosti nimajo. Čeprav z očmi ni mogel videti, je znal gledati s srcem in dušo in v ljudeh zaznati tisto globlje in bistvo.
Živel je polno in aktivno življenje do zadnjega trenutka. Za njim ostaja globoka sled.